V poplavi dražljajev socialnih omrežji in medijev, ki nam prodajajo zgodbe o tem, kako naj živimo, kaj je prav in in kaj ne, smo skorajda pozabili na primarno elementarno silo življenja, ki obstaja že od časa nastanka planeta in se nahaja znotraj mene, ki zdaj to pišem in znotraj tebe, ki to bereš in je skupna vsem živim organizmom.
Začetnik pristopa NVC komunikacije, ameriški psiholog Dr. Marshall Rosenberg, je to življenjsko silo poimenoval človeške potrebe in kot sam pravi, je vsako naše dejanje ali besedni izraz naš najboljši možen način, s katerim skušamo svoje potrebe zadovoljevati, pa naj si gre za potrebo po slišanosti, obziru, varnosti ali učinkovitosti…
Da bi imeli kar se da izpopolnjujoč medsebojni komunikacijski stik menim, da je nadvse pomembno, da v svojih interakcijah sledimo toku potreb, ki iz trenutka v trenutek vznikajo znotraj nas in znotraj oseb s katerimi smo v dialogu. Spodaj navajam nekaj smernic, ki jih lahko uporabite:
- Na začetku online pogovra ali konference izvedemo prijavni krog, da je glas vsakega udeleženca slišan ter da se kot skupina povežemo. Ko ena oseba govori, ostali udeleženci v tišini pozorno poslušajo (glej točko 2)! Čas za prijavni krog lahko traja od nekaj minut do pol ure in več, odvisno od ciljev sestanka.
- V kolikor so udeleženci v parih razdeljeni v ločene sobe, lahko ponudimo na voljo 5-10 minut vsaki osebi, da se izrazi s tem kar jim je pomembno, svojim mnenjem, predlogi, zadržki… Ena oseba se prosto izraža, druga oseba v tišini posluša (glej točko 2), nato zamenjata vloge.
1. Poslušajmo sebe:
Med pogovorom z drugo osebo ohranimo zavedanje, da druga oseba ni nikoli vzrok našega počutja, lahko pa deluje kot sprožilec naših misli in občutkov. Naučimo se sočutnega zaobjemanja vseh aspektov sebe, ki se v nas porajajo med določenim pogovorom ter se po potrebi podprimo z globljim dihanjem.
2. Poslušajmo druge:
Drugo osebo poslušajmo v tišini, ne da bi jo prekinjali. Nudimo jim vso pozornost, ki jo premoremo (darilo tihe fokusirane prisotnosti).
Prisluhnimo besedam in obenem skušajmo (v tišini) ugibati, kaj nam sporoča organizem osebe s katero smo v dialogu? Kako se morda oni počutijo, kaj jim je takrat pomembno?
Izogibajmo se podajanju svoje zgodbe (simpatiziranje) ter dajanju nasvetov, za katere nas nihče ni prosil.
V kolikor med poslušanjem opazimo obsojajoče misli, ohranimo zavedanje, da so le-te največkrat zgolj »tragični« izraz s katerim skušamo zadovoljiti eno izmed svojih potreb (npr. potrebo po integriteti, enakovrednosti, jasnosti…).
3. Učimo se povzemanja:
Ko se druga oseba izrazi, lahko na kratko (stavek ali dva) povzamemo bistvo tega, kar smo razumeli, da so nam želeli povedati. Na ta način pridobimo na jasnosti in razumevanju ter ovekovečimo, kar jim je pomembno.
4. Bodimo avtentični:
Preden se izrazimo vzpostavimo stik s tem, kar nam je v dani situaciji pomembno ter o tem spregovorimo.
Izražamo se na način jasnih observacij (kaj smo videli, slišali), kako se ob tem počutimo, kaj potrebujemo ter oblikujmo kratke, jasne in izvedljive prošnje, ki bi nas najbolj podprle v danem trenutku.
Zaključni krog: Pred zaključkom določenega klica ali konference, izvedemo odjavni oz. zaključni krog, v katerem se lahko ponovno vsaka oseba izrazi s tem, kar je v njej prisotno, bodisi naj gre za navdušenje nad novimi znanji ali pa za razočaranje nad danim srečanjem.
V enakovrednosti in z empatijo zaobjamimo celoten spekter občutkov in (ne)zadovoljenih potreb, ki se nahajajo v prostoru. Če želimo lahko nezadovoljstva posameznikov znotraj skupine kasneje naslovimo individualno.
O avtorju: Javor Škerlj Vogelnik je dipl. prof. športne vzgoje, ki v zadnjih letih deluje kot trener globalno uveljavljenega pristopa NVC komunikacijskih veščin v poslovnem okolju, na univerzah, v mladinskih centrih in drugih organizacijah. Med njegove strasti spadajo tudi glasba ter izdelovanje iz lesa, postopoma pa se v tujini izobražuje iz gibalno terapevtske metode Movement Medicine.