Sistemska postavitev organizacije vpliva na odnose med zaposlenimi
Komunikacija z nadrejenimi v organizacijah lahko za marsikoga predstavlja precejšnjo preizkušnjo. Zakaj nam je morda težko vzpostaviti pristen človeški stik z nekom, ki nam je po funkciji nadrejen?
Kaj vse se dogaja v tovrstni dinamiki odnosa med vodjo in zaposlenimi in kako lahko zmanjšamo možnosti za nastanek konfliktov ali jih celo razrešimo?
Kot prvo bi želel naslovit sistemsko postavitev, saj le ta bistveno vpliva na medosebne odnose zaposlenih. Tukaj se morda odpira ključno vprašanje: »Ali sistem organizacije vzpodbuja tekmovalnost med zaposlenimi?« V kolikor je v ospredju tekmovalnost (boj za nagrado, povišico, napredovanje oz. strah pred izgubo določene funkcije ali pozicije…), bo to zelo verjetno povečalo možnost za nastanek konfliktov.
Po drugi strani pa je lahko vodilo organizacije sodelovanje in iskanje načinov delovanja, kjer je glavni cilj, kako zadovoljiti potrebe čimvečjega števila zaposlenih. V ospredju torej ni samo delavna učinkovitost, ki je vsekakor pomembna. Hkrati si prizadevamo vključiti še ostale človeške potrebe, kot npr. stik, sodelovanje, sproščenost, spoštovanje, zdravje, obzir, proslavljanje uspehov in ostale potrebe zaposlenih.
Eden izmed načinov, kako lahko stopimo bližje sodelovalnim odnosom, se skriva v tem, kako komuniciramo. Dokler bomo v organizaciji komunicirali kot funkcija s funkcijo (npr. direktor proti podrejenemu…), bomo težko vzpostavili pristne medčloveške stike. Za vsakim direktorjem, managerjem ali vodjo se skriva čuteče človeško bitje in vsako človeško bitje se iz trenutka v trenutek na način, kako se obnaša in komunicira, trudi po svojih najboljših močeh zadovoljevati določene svoje potrebe (npr. potreba po učinkovitosti, spoštovanju, obziru, videnosti…).
Empatija oz. zavedanje in ovekovečenje tovrstne ranljive človečnosti, ki je večkrat skrita za trdno plastjo mask, ki jih nosimo, je ključ do izgradnej zaupanja med sodelavci in zaposlenimi. Medsebojno zaupanje pa posledično vpliva na motivacijo, produktivnost, uspeh in nenazadnje profit.
Ključni element komunikacije z osebo, ki je na poziciji nad/moči
Ko govorimo o komunikaciji z »zoprnim« šefom, si kot prvo razčistimo, da čisto zares ni nihče zoprn. Sama beseda je torej diagnoza, ki jo postavljamo osebi, s katero nam je morda težko komunicirati in smo zaradi tega v frustraciji ali celo v osebni stiski.
Kot prvi element dialoga z nadrejeno osebo je pomembno, da jim znamo prisluhniti – ne zgolj besedam, ki nam jih govorijo, temveč celovitosti njihovega sporočanja (verbalni in neverbalni, telesni del).
Vprašamo se lahko: »Kaj mi sporoča organizem te osebe, ko z mano komunicira na način, kot komunicira?«, »Kako se morda oni sedaj počutijo?«, »Kaj je tisto, kar potrebujejo«?
Vsekakor nimamo fokusa zgolj na besedah. Besede so namreč le vrh ledene gore bistva sporočila, ki nam ga želi nadrejeni posredovati. Skušajmo torej prisluhniti sporočilu, ki se skriva izza tančice besed.
S tem, ko prisluhnemo bistvu, morda celo tragičnih izjav obtoževanja in zahtev, ustvarjamo prostor za drugačno dinamiko dialoga. Tako povečamo možnost za stik, umirjenost in vzajemno slišanost. Kot poslušalci imamo torej moč, da pogovor vodimo v želeno smer vzajemnega stika in zadovoljstva.
Kot drugi element dialoga je pomembno, da se znamo izraziti v svoji avtentičnosti. Pomagamo si lahko s preprostimi vodili:
- jasno opazovanje (brez interpretacij; govorimo torej o tem, kar bi posnela kamera ali nosilec zvoka)
- izražanje počutja (kaj so naši občutki v dani situaciji, npr. frustracija, skrb, strah…)
- izražanje naših potreb (kaj potrebujemo v dani situaciji, npr. jasnost, podpora, upoštevanost…)
- izražanje naših konkretnih in izvedljivih prošenj, ki jih imamo.
V kolikor opažate, da se pomikate v področje konflikta:
- Skušajte se upočasniti in nato se še enkrat upočasnite.
- Za stik s telesom pomaga globoko dihanje in stik z lastnimi občutki in potrebami; »Kaj je tisto, kar si zares želim«?
- Zavedajmo se, da z našimi obutki ali občutki druge osebe ni nič narobe. Občutki predstavljajo način izražanja našega organizma in nas usmerjajo k našim potrebam, da jih zadovoljimo.
- Preverite, ali si z drugo osebo želite resničnega stika oz. jo želite česa obtožiti, nadvladati ali okriviti.
- Konflikt navadno pomeni preprosto to, da določene potrebe v odnosu niso zadovoljene.
- Razmislite, kako se morda počuti druga oseba in katere njene potrebe niso zadovoljene.
- Najprej drugi osebi empatično prisluhnite in se izrazite šele, ko bo druga oseba v polnosti slišana.
- Šele, ko dosežete željeno kvaliteto stika, preidite na iskanje rešitev.
- Preverite, ali pridobljene rešitve podpirajo čim širši sklop potreb vseh vključenih in v procesu dogovarjanja rešitve ustrezno prilagodite.